Piše Klavdija, CEO & soustanoviteljica Float Centra Ljubljana
Eno hitro vprašanje: kdaj si nazadnje preživel/-a celo uro brez telefona, računalnika, televizije, glasbe, podkasta in pogovora z drugimi?
Ne med spanjem. Buden oziroma budna.
Če moraš o tem malo razmisliti, potem verjetno že poznaš odgovor.
Zato imam zate izziv. Ena ura. Samo ti in tvoje misli. Sliši se preprosto, kajne?
Večina ljudi ne zdrži niti 15 minut
Leta 2014 so raziskovalci v znanstveni reviji Science objavili zanimivo raziskavo. Udeležence so prosili, naj do 15 minut sami sedijo v prazni sobi, brez kakršnekoli zaposlitve.
Brez telefona. Brez knjige. Samo oni in njihove misli.
A raziskava je imela majhen preobrat.
V sobi je bil gumb, ki je ob pritisku povzročil blag električni sunek. Udeleženci so ga pred tem že preizkusili in povedali, da bi bili pripravljeni celo plačati, da se mu izognejo.
Kljub temu sta gumb pritisnili približno dve tretjini moških in četrtina žensk. Eden od moških ga je pritisnil kar 190-krat.
Namesto da bi 15 minut preživeli sami s svojimi mislimi, so nekateri raje izbrali neprijeten električni sunek.
In to je bilo še v času, ko večina od nas v žepu ni nosila praktično celotnega interneta.
Kakšno ceno plačuješ za nenehno uporabo telefona?
Telefon preverjamo, brskamo po vsebinah in drsamo po zaslonu tako pogosto, da tega skoraj ne opazimo več.
Naši možgani pa to občutijo.
Leta 2025 so raziskovalci izvedli zanimiv eksperiment. Udeležencem so za dva tedna onemogočili dostop do mobilnega interneta na telefonu.
Klici in SMS-sporočila so še vedno delovali, dostop do drugih spletnih vsebin prek mobilnega omrežja pa je bil blokiran.
Rezultati so bili presenetljivi:
- Čas pred zaslonom se je zmanjšal z več kot petih ur na manj kot tri ure dnevno.
- Izboljšanje nekaterih kazalnikov duševnega zdravja je bilo večje od povprečnih učinkov, o katerih poročajo raziskave antidepresivov.
- Izboljšanje pozornosti je bilo primerljivo z razliko, ki jo raziskovalci opažajo med ljudmi z desetletno starostno razliko.
- Kar 91 % udeležencev je doseglo izboljšanje na vsaj enem od merjenih področij.
In kaj so ljudje počeli s časom, ki so ga pridobili?
Več so se družili s prijatelji v živo, se gibali in preživljali čas na prostem.
Zdaj pa poglej še z druge strani. Ko si ves čas povezan/-a s spletom, lahko to vpliva na tvojo zbranost, razpoloženje in tiste redke trenutke tišine, ko sploh lahko prisluhneš svojim mislim.
Prostor, kjer si lahko zares brez povezave
Tukaj pa izziv postane nekoliko bolj zanimiv.
Na floatu tvoj telefon ni samo utišan.
Ne leži na mizi z zaslonom, obrnjenim navzdol.
Spravljen je v omarici, zunaj prostora za floatanje.
Ni zaslona, na katerega bi lahko pogledal/-a. Ni obvestil, na katera bi moral/-a odgovoriti. Ni svetlobe in ni zvokov.
Samo ti in prijetno topla voda, ki te brez napora drži na gladini.
Naj te opozorim: prvih deset ali petnajst minut je lahko nekoliko nenavadnih.
Morda boš nezavedno segel/-la po telefonu, ki ga sploh ni ob tebi.
Morda bodo tvoje misli preskakovale med vsemi neodgovorjenimi sporočili in opravki, ki te še čakajo.
To je lahko posledica navajenosti na nenehne dražljaje. In občutek običajno postopoma mine.
Potem pa se lahko nekaj spremeni.
Kaj pravijo raziskave o tem, kaj se zgodi potem?
Raziskovalci na Univerzi Karlstad na Švedskem floatanje preučujejo že več kot dve desetletji.
Stanje, ki ga ljudje lahko doživijo med floatanjem, opisujejo kot nekoliko spremenjeno stanje zavesti, pri katerem je posameznik bolj osredotočen na sedanji trenutek.
Z drugimi besedami: čuječnost.
Prav nasprotno od načina, kako pogosto preživljamo dneve s telefonom v roki.
V eni od raziskav so udeleženci, ki so sedem tednov redno floatali, poročali o manj stresa in tesnobe ter boljšem spancu.
Raziskovalci so opazili tudi povezavo med globino sprostitve med floatanjem in večjo čuječnostjo v vsakdanjem življenju.
Med floatanjem se lahko spremeni tudi občutek za čas.
Misli se postopoma umirijo.
Nekateri obiskovalci pa opisujejo še nekaj globljega: občutek povezanosti z nečim večjim od njih samih.
Raziskovalci takšne izkušnje včasih opisujejo kot transcendentalna doživetja.
Kaj lahko odkriješ, ko se za eno uro odklopiš?
Največja nagrada ene ure brez telefona ni nujno samo tišina.
Ampak vse tisto, kar se lahko v tej tišini pojavi.
Ideja, za katero prej nisi imel/-a časa.
Vprašanje, ki ga že dolgo odlašaš.
Ali pa preprosto občutek, kaj in kdo ti je v življenju zares pomemben.
Številni obiskovalci pravijo, da po floatanju odidejo z bolj bistrimi mislimi, sproščenim telesom in jasnejšim občutkom, čemu želijo namenjati svoj čas.
Ne zato, ker bi jim float ponudil odgovore.
Ampak zato, ker jim je končno dal dovolj prostora, da so lahko prisluhnili svojim.
Torej, sprejmeš izziv?
Ena ura.
Brez telefona. Brez zaslonov. Brez hrupa.
Večina ljudi tega nikoli niti ne poskusi.
Tisti, ki poskusijo, pa se pogosto vrnejo po še.
Misliš, da ti bo uspelo?
In če poznaš koga, ki telefona skoraj nikoli ne odloži iz rok, izzovi še njega.