Floatanje je izkušnja, pri kateri se mora človek res počutiti sproščeno. Za to, da se lahko za eno uro prepustimo občutkom, mora biti vse tipi topi. K temu spada temperatura vode, občutek varnosti prostora in seveda čistoča. Prav zato je higiena v float centru nekaj,
“Ni šans, da me zaprete sem notri.” To je verjetno eno najpogostejših komentarjev ljudi, ki prvič razmišljajo o floatanju in se nekoliko bojijo zaprtih prostorov. In to je popolnoma razumljivo. Že sama ideja zaprtega prostora lahko pri nekaterih sproži nelagodje, napetost ali občutek izgube nadzora.
Obstajajo izkušnje, ki jih zlahka razložimo, ker jih lahko primerjamo z nečim, kar že poznamo. In potem obstajajo tiste, ki se temu izmuznejo, ker nimajo prave primerjave v vsakdanjem življenju. Zato jih pogosto opišemo z zelo splošnimi besedami. Če govorimo o floatu so to besede,
Izgorelost se redko pojavi nenadoma, čeprav jo večina ljudi prepozna šele takrat, ko postane dovolj izrazita, da je ni več mogoče ignorirati. Razvija se postopoma, skozi niz subtilnih sprememb, ki jih zlahka zamenjamo za vsakdanje dogajanje. Dolgotrajna utrujenost, ki ne izgine niti po počitku,
Večina ljudi ima precej zapleten odnos do svojega telesa. O tem skoraj nikoli ne razmišljamo na tak način, saj telo dojemamo bolj kot nekaj samoumevnega … nekaj, kar nas pač spremlja skozi dan, dokler ne začne pošiljati signalov, ki jih ne znamo takoj razložiti ali
Nedolgo nazaj sem na socialnih omrežjih naletela na video, kjer je punca nastavila timer za eno uro, se usedla na tla in gledala v prazno. Brez telefona, brez glasbe, brez stimulacije možganov. Video je imel ogromno ogledov, v komentarjih pa so se tudi ostali strinjali,
