Bodiva iskrena. Kako dolgo je trajala tvoja navada meditiranja?
En teden? Tri dni? Ali pa samo eno zelo dolgo meditacijo, med katero si se ves čas spraševal/-la, ali sploh delaš prav?
Nisi edini/-na. Milijoni ljudi si prenesejo aplikacijo za meditacijo, nekaj časa pridno poskušajo, potem pa nad vsem skupaj potiho obupajo.
In večina pride do istega zaključka:
»Jaz pač nisem za meditacijo.«
Ampak veš kaj? Zelo verjetno se motiš.
Zakaj se zdi meditacija tako nemogoča?
Meditacija od tebe zahteva nekaj, kar je v resnici precej težko: da sredi hrupnega sveta, z glavo, polno misli, mirno sediš in se sprostiš skoraj na ukaz. Sosed vrta v steno. Telefon vibrira. Srbi te nos. Križ te začne boleti. In vsakih nekaj sekund se pojavi nova misel:
»A to sploh deluje? A delam prav? Sem odgovoril/-a na tisti e-mail?«
To ne pomeni, da ti meditacija ne gre. To so samo tvoji možgani, ki počnejo točno tisto, za kar so ustvarjeni: zaznavajo vse, kar se dogaja okoli tebe.
Ampak razumemo. Lahko je precej frustrirajoče. Zato nehaš poskušati.
Stres, nemiren spanec in misli, ki se nikakor nočejo izklopiti, pa ostanejo točno tam, kjer so bile.
Težava ni v tebi. Težava je v trudu.
Ironija je v tem, da bolj ko se trudiš sprostiti, težje ti gre. Trud zahteva napor. Napor pa je ravno nasprotje počitka.
In tako se na koncu na vso moč trudiš, da se ne bi več trudil/-a. Pa nisi nič bližje miru.
Kaj pa, če bi lahko ves ta trud preprosto preskočil/-a?
Meditacija, za katero se ti ni treba truditi
Prav to ti omogoča floatanje. Uležeš se v prijetno toplo vodo s tako visoko koncentracijo soli, da na njej lebdiš povsem brez napora.
Brez svetlobe. Brez zvokov. Brez pritiska na hrbet ali vrat. Brez telefona. Vse tisto, kar poskušaš med meditacijo odmisliti, float preprosto odstrani iz tvoje okolice.
Ni posebnih tehnik. Ni štetja vdihov. Ni potrebe, da izprazniš glavo.
Samo uležeš se in pustiš telesu, da se sprosti.
In kaj o tem pravijo raziskave?
Tvoji možgani se lahko začnejo umirjati sami od sebe. Raziskave kažejo, da se lahko med floatanjem poveča prisotnost počasnejših theta možganskih valov, ki jih povezujemo z globoko meditacijo in stanjem tik pred spanjem.
Sprosti se lahko tudi tvoje telo. Raziskovalci so med floatanjem opazili znižanje krvnega tlaka in počasnejše dihanje. Ne zato, ker bi udeležencem kdo naročil, naj se sprostijo, ampak ker so bili v okolju, ki jim je to omogočalo.
Ampak naj te nekaj opozorimo. Tvoje misli bodo morda še vedno tavale naokoli, sploh ob prvem obisku. In to je čisto v redu.
Razlika je v tem, da se ti na floatu z njimi ni treba boriti. Lahko preprosto pridejo in odidejo, medtem ko ti še naprej mirno lebdiš.
Skrivnost, ki jo večina odkrije šele sčasoma
Vsak učitelj meditacije ti bo povedal, da rezultati pridejo z redno prakso, ne z eno samo popolno meditacijo. In pri floatanju je podobno.
Prvi float ti da občutek, kaj je sploh mogoče. Pri tretjem se marsikdo že precej hitreje sprosti in lažje prepusti občutku lebdenja. Z rednim floatanjem pa lahko začneš opažati, da te občutek miru spremlja tudi zunaj bazena. V prometni konici. Za računalnikom. Na tistem sestanku, ki te je včasih vedno spravil ob živce.
Prav zato toliko naših obiskovalcev floata ne jemlje več kot nekaj, kar si privoščijo enkrat na leto, ampak ga spremenijo v redno navado s pomočjo našega Float Kluba.
Ne zato, ker bi imeli več discipline kot ti. Ampak zato, ker je to ena redkih oblik sprostitve, ki od tebe ne zahteva prav veliko.
Torej, si človek za meditacijo?
Mogoče nisi.
In veš kaj? Sploh ni treba, da si. Lahko se samo uležeš.
Te zanima, kaj se zgodi v tvoji glavi, ko se končno nehaš truditi, da bi se sprostil/-a?
Preizkusi na lastni koži →