»Gospa fibromialgijo imate«, se še zelo dobro spomnim besed revmatologinje, pred več kot štirimi leti.
Moja zgodba se je začela že mnogo prej, čeprav takrat še pomislila nisem na vzorec kronične bolečine. Bolečine in utrujenost sem pripisovala vse več delovnim in družinskim obveznostim in premalo spanca ter počitka. Bolečine pa so s časom postajale vse bolj intenzivne, utrujena sem bila tudi ko nisem počela popolnoma nič.
Po prejeti diagnozi, sem odšla z kupom receptov in napotnic. Fizioterapija, antidepresivi, protibolečinske tablete, in nalog za program na URI Soča. Fizioterapija ni pomagala nič, tableti niso prijeli, antidepresivi so me naredili samo še bolj depresivno, življenje se je obrnilo na glavo, čakalna doba na Soči pa 4 leta.
In tako se je moja kalvarija šele začela.
Začela sem raziskovati kaj sploh je fibromialgija, kako si lahko pomagaš sam, stanje se je samo še poslabševalo. Danes si na spletu že veliko lahko preberemo o teh težavah, v enem stavku pa zveni nekako takole. Fibromialgija je kronična motnja, ki primarno cilja na mišično-skeletni sistem, kar ima za posledico povečano zaznavanje bolečine in občutljivost. Poleg fizičnih simptomov lahko povzroči motnje spanja, kognitivne motnje in čustveno stisko. Kljub tekočim raziskavam natančen vzrok fibromialgije ni povsem znan, pristopi k zdravljenju pa se pogosto osredotočajo na obvladovanje simptomov.
Vsak, ki se spopada s to diagnozo pa ve, da je življenje z njo zelo naporno. Najhuje je, ker te nihče ne razume, ti posledično ne verjame, bolezen se ne vidi od zunaj, zgledaš povsem v redu, znotraj pa postajaš razvalina polna bolečin in obupa. Depresija se z bolečinami povečuje, samopodoba pada, zadeve, ki so ti bile še do nedavnega v veselje izgubijo svoj pomen, ker enostavno nimaš volje, predvsem pa ne moči. Po dveh letih sem padla še v menopavzo, vročinski oblivi so bili neznosni in vse skupaj je stanje še poslabšalo. Vmes sem preizkusila veliko alternativ, kitajsko medicino, ajurvedo, masaže, manualno terapijo, zaključek pa vedno enak, nič ni pomagalo. Zaradi bolečin sem prejokala marsikateri dan, komaj sem čakala dopust, poletje, praznike, proste dni, da sem lahko ležala in počela nič. Edina svetla točka v vseh letih je bila meditacija in želja biti sama, dajte mi mir!
Lansko leto, sem ob raziskovanju na spletu zasledila floating. Ob prebiranju člankov, kako vpliva na bolnike s fibromialgijo, sem si rekla, morda pa bi tole kaj pomagalo. In prav namenjeno mi je bilo, dobila sem darilni bon za rojstni dan in sem šla. Že ob vstopu v center se mi je zdelo, kot bi iz zunanjega cirkusa prišla v stanje miru. Izredno lep, miren, spokojen prostor, kjer te sprejme prijazno osebje in takrat sem si mislila, a to res obstaja pri nas? Pospremili so me do lebdečega jajčka, mi vse razložili in moja floating izkušnja se je začela. Telo je izgubilo težo, um je prenehal begati, toplota je objela moje telo, tišina je prišla na obisk. Čudovito, tudi če tole ne bo pomagalo bom še prišla, sem si mislila. Občutek varnosti in miru sta se mi takrat zdela nezamenljiva.
Seveda sem vedela da po enem obisku ne smem pričakovati čudežev, sem pa že po parih dneh ugotovila da je nekaj drugače, sem boljše spala, misli so bile umirjene, tudi nasmeh se je vrnil na moj obraz. Tole ponovim sem si rekla. In sem. Z vsakim lebdenjem v magnezijevi raztopini, se je moje počutje popravljalo, bilo je manj naporno. Videla sem luč na koncu tunela. Bolečine niso izginile, so pa mnogo manj intenzivne, moj um je sposoben delovati, misli so bolj pozitivne. Tako se zdaj odpravim vsake 2-3 tedne na floating, saj je postal kar moja nova navada, ki mi je dala spet voljo do življenja. Ker sreča spremlja hrabre, če delujejo seveda, sem končno dočakala tudi termin na URI Soča, kjer se zdravljenju res posvetijo celostno. To je popolna kombinacija!
Moja trenutna izkušnja je taka: Terapijo z lebdenjem je najbolje uporabiti kot dopolnilno terapijo in ne kot nadomestilo za tradicionalno zdravljenje fibromialgije.
Znatno zmanjša simptome in izboljša splošno dobro počutje, v kombinaciji z gibanjem in spremembo življenjskega sloga, življenje spet dobi smisel in bolečine postanejo obvladljive. Vsakemu, ki se spopada z fibromialgijo toplo priporočam terapijo z lebdenjem, med katerim izvajajte čujejčnost, ki učinke lebdenja še poglobi, telesna aktivnost bo mnogo lažja, pa čeprav se vam verjetno v tem trenutku to zdi nemogoče in zelo težko. Lebdenje je lahko vaš najboljši psihoterapevt.
Snežana
Več o fibromialgiji si lahko prebereš tukaj.