Beseda fascije se v zadnjih letih pojavlja skoraj povsod. Pri masažah, športu, fizioterapiji, raztezanju … ampak večina ljudi še vedno ne ve čisto zares, kaj fascije sploh so. Pogosto jih povezujemo samo z napetostjo ali bolečino, v resnici pa gre za veliko več kot to.
Fascije so tridimenzionalna mreža vezivnega tkiva, ki obdaja mišice, sklepe, organe in živce ter vse v telesu povezuje v eno funkcionalno celoto. Njihova vloga je ogromna: pomagajo pri stabilnosti, prenosu sil, gibanju in celo pri zaznavanju lastnega telesa v prostoru. Zato napetosti v fascijah pogosto ne občutimo samo na enem mestu. Lahko nas boli vrat, razlog za bolečino pa se nahaja nekje drugje, na primer v hrbtu. Telo deluje kot povezan sistem, fascije pa so eden glavnih razlogov, da se napetosti prenašajo skozi različne dele telesa.
Zanimivo je tudi, da fascije niso nekaj statičnega. Ves čas se prilagajajo temu, kako živimo, kako se gibamo in predvsem v kakšnem stanju je naš živčni sistem.
Ko smo dlje časa pod stresom, telo preide v stanje stalne pripravljenosti. Mišična napetost se poveča, dihanje postane bolj plitko, fascialno tkivo pa postopoma izgublja svojo prožnost in “drsnost”. Fascije postanejo bolj toge, manj elastične, telo pa začne napetost dojemati kot nekaj običajnega.
Veliko ljudi sploh ne opazi več, kako napeti so, dokler se ne pojavijo bolečine ali občutek utrujenosti v telesu.
Na fascije vpliva tudi način gibanja. Potrebujejo raznoliko, večdimenzionalno gibanje, saj se s tem ohranja njihova hidracija in sposobnost drsenja med plastmi tkiva. Dolgotrajno sedenje, ponavljajoči gibi ali premalo gibanja lahko povzročijo, da se določeni deli telesa začnejo “lepiti” in izgubljati občutek lahkotnosti. Ravno zato se ljudje pogosto tako dobro počutijo po spontanem plesu, raztegovanju ali gibanju brez nekega strogega cilja. Takrat telo dobi gibanje, ki ga v vsakdanjem življenju pogosto pogreša.
Kako pa na fascije vpliva floating?
Med floatanjem telo lebdi v vodi z visoko koncentracijo Epsom soli, kar pomeni, da je skoraj popolnoma razbremenjeno gravitacije. Mišicam ni treba več stabilizirati telesa, sklepi niso pod pritiskom, fascialni sistem pa prvič po dolgem času dobi občutek, da lahko resnično popusti.
Pomemben del floatinga ni samo fizična razbremenitev, ampak tudi vpliv na živčni sistem. Floating spodbuja delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, ki skrbi za stanje počitka, regeneracije in varnosti. Ko telo ni več naravnano le na preživetje, se zmanjša mišična napetost, dihanje postane globlje, fascije pa lahko postopoma ponovno pridobijo več prožnosti in mehkobe.
Ljudje po floatanju pogosto ne opisujejo samo sproščenosti, ampak občutek, kot da je telo “mehkejše”, lažje ali bolj povezano samo s sabo.
Velikokrat pride tudi do spontanih majhnih gibov, globljih vdihov ali občutka, da je telo samo našlo način, kako sprostiti določeno napetost.
Floating ima še en zanimiv učinek, in sicer zmanjša količino dražljajev. Brez ekranov, hrupa in konstantnega vnosa informacij začne telo veliko bolj jasno zaznavati samo sebe. Izboljša se introcepcija, torej sposobnost zaznavanja notranjih občutkov in položaja telesa. In včasih ravno to pomaga, da opazimo napetosti, ki jih drugače sploh ne čutimo več.
Fascije torej niso “zategnjene” samo zaradi premalo raztezanja. Pogosto odražajo način, kako živimo, kako dihamo, koliko stresa nosimo v telesu in ali si sploh dovolimo zares popustiti. Floating pri tem ne deluje kot hitra rešitev, ampak v telesu ustvari pogoje, v katerih lahko začne samo ponovno najti malo več mehkobe, prostora in občutka lahkotnosti.
Hana
