Če si floatanje že preizkusil, si se po seansi verjetno počutil lahkotno, zaspano ali kako drugače umirjeno. Ampak ali si se vprašal, zakaj do tega pride?
Naše razpoloženje, energija in spanje niso le stvar volje, ampak posledica natančnega delovanja hormonov. In ker floatanje neposredno vpliva na živčni sistem, se s tem spremeni tudi delovanje hormonov v telesu.
Kortizol – hormon, ki ne zna počivati
Kortizol je tisti, ki nas zjutraj zbudi in nas pripravi na akcijo. Skrbi tudi za telesni odziv na stres, metabolizem in imunsko delovanje. A če ga je preveč, lahko hitro postane naš največji sovražnik. Dolgotrajen stres povzroči, da kortizol nenehno kroži po telesu, kar vodi v stalno “pospešeno” delovanje telesa. To povzroča izčrpanost, motnje spanja, večje tveganje za vnetja in celo počasnejšo regeneracijo, v skrajnem primeru pa izgorelost.
Med lebdenjem se delovanje simpatičnega živčevja (odziv “boj ali beg”) občutno zmanjša, hkrati pa se poveča parasimpatična aktivnost – torej način počitka in prebavljanja.
Pomembna raziskava (Feinstein, 2018) je pokazala, da se po samo eni seansi lebdenja raven kortizola lahko zniža do kar 20–30%. Zato se po seansi pogosto počutimo lahki, mirni in skoraj breztežni … delovanje kortizola se močno zmanjša.
Dopamin in endorfini – hormoni dobrega počutja
Če je kortizol glasen in napet dirigent, sta dopamin in endorfini orkester, ki prinaša harmonijo. Dopamin nas motivira, daje občutek zadovoljstva in radovednosti. Endorfini pa so naravni analgetiki – blažijo bolečino in prinašajo občutek topline in miru.
Med lebdenjem se raven obeh poveča zaradi kombinacije senzorične tišine, sproščenega dihanja in občutka varnosti, ki ga telo prepozna v breztežnem okolju. To stanje spominja na občutek meditacije.
Pri floatanju gre za hormonski reset, ki omogoči, da telo spet prepozna veselje brez zunanjega razloga.
Melatonin – povzročilec spanja
Melatonin je hormon, ki pove, kdaj je čas za počitek. Njegovo izločanje uravnava tema, a motijo ga številni dejavniki sodobnega življenja – svetloba in stalna prisotnost ekranov, stres in neurejeno spanje.
Znižana raven kortizola med lebdenjem omogoči telesu, da začne ponovno proizvajati melatonin v naravnem ritmu. Poleg tega tišina in popolna tema v float sobi ustvarjata pogoje, podobne tistim tik pred spanjem – le da so parkrat potencirani, ravno zaradi pomanjkanja motečih dražljajev, čiste tišine in seveda mehkobe ter topline vode.
Mnogi po floatanju poročajo, da prvič po dolgem času zaspijo brez razmišljanja in se zjutraj zbudijo spočiti. Tu ne gre za placebo, ampak povsem fiziološki učinek, ko hormoni ponovno začnejo sodelovati.
Ko se hormoni umirijo, se spremeni vse: energija, prebava, razpoloženje, lahko celo naš pogled na svet. Zato lebdenje ni le sprostitev – je trening ravnovesja za naše telo, ki nam prinaša številne pozitivne koristi.
Hana