Lebdenje na vodi presenetljivo močno vpliva na možgane. Med drugim izboljšuje našo kreativnost, o čimer si več lahko prebereš na enem izmed naših prejšnnjih blog objav. Tokrat pa bomo pobližje pogledali vpliv floatanja na nekaj, kar gre s kreativnostjo z roko v roki – fokus, spomin in učenje.
Med floatanjem nas odnese v meditativno “theta” stanje možganskih valov. To stanje nam omogoča kreativnost, zato se nam ravno med lebdenjem večkrat porodijo odlične ideje. V theta stanju pa smo sicer med meditacijo in sanjami, – je tisto stanje, ko smo nekje med prisotnostjo in globokim spancem. Je stanje notranje umirjenosti, v katerem se nam včasih pokaže del naše podzavesti. Večino dneva sicer operiramo v beta stanju, kjer smo pozorni, natančni in lahko rešujemo probleme. Za notranji mir, soočanje s samim seboj in raziskovanje sebe pa možgani proizvajajo theta valove.
Floating oz. lebdenje na vodi možganom v bistvu pomaga zato, ker se v floatu lahko spočijejo in odklopijo. Naši možgani so stalno obremenjeni, nimajo “odmora”, delajo non-stop. Seveda v float jajčku možgani ne nehajo delat, dobijo pa mnogo manj informacij za dekodiranje in dražljajev iz okolice kot sicer. Česa vsega svojih možganov s floatanjem razbremenimo je super obrazložil Dr. Feinstein v tem videu.
Znanost pravi …
Študijo o vplivu floatanja na kognitivne sposobnosti je izvedel profesor kemije dr. Thomas E. Taylor.
Njegova študija je bila izvedena, ker je želel odgovoriti na vprašanje: Kako lebdenje vpliva na sposobnost učenja?
Njegova metoda je bila preprosta:
- poiskal je 40 čim bolj enakih prostovoljcev
- vseh 40 izbranih so bile ženske, vse študentke kemije A&M v Teksasu, stare od 18 do 22 let,
- vse desničarke, svetle polti, enojezične, zelo podobne teže in podobnih telesnih aktivnosti skratka zelo podobne med seboj.
Preiskovanke je naključno razdelil v dve skupini, pri čemer je bila ena skupina “lebdeča skupina”, druga pa “kontrolna skupina”. Vsaka skupina je prestala serijo 70-minutnih učnih ur, v katerih so vse poslušale isto stvar. Lebdeča skupina je poslušala, ko je bila v float jajčku, medtem ko je kontrolna skupina poslušala, ko je sproščeno ležala na kavču. Po lekciji so vsaki skupini testirali možganske valove, da bi videli, koliko so se naučile. Rezultati so bili prav neverjetni.
V Taylorjevih prejšnjih ugotovitvah je ugotovil, da učenje poteka na vsaj 3 različnih ravneh, zato je subjekte testiral na vsaki od teh ravni.
Prva raven se imenuje “osnovno znanje”. Ta pove, kako dobro si lahko zapomnimo informacije. Na tej prvi stopnji so se floaterke odrezale bolje kot kontrolna skupina, vendar le za malenkost.
Na drugi ravni, ki je “sposobnost razumevanja koncepta in njegove uporabe”, so se floaterke odrezale veliko bolje kot kontrolna skupina.
Na tretji stopnji pa postane zanimivo. Ta stopnja je “sintetično razmišljanje”, kar pomeni zmožnost združevanja večih konceptov in sintetiziranja novih idej ali izvirne rešitve problema. Na tej ravni je bil razkorak med obema skupinama še večji kot na drugi ravni. »Ni dvoma, da se je eksperimentalna skupina (lebdeča skupina) naučila več,« je dejal Taylor, »toda kje so se naučili, je najpomembnejša točka. Ljudje, ki so lebdeli, so se učili na drugačni kognitivni ravni. Rezultati kažejo, da težji ko je koncept, večja je razlika v uspešnosti obeh skupin.”
Še nekaj res zanimivih raziskav na to tematiko:
- V knjigi Stealing Fire sta avtorja Steven Kotler in Jamie Wheal razkrila, kako so v ameriški mornarici SEAL (Sea, Air and Land Teams) uporabili floating, da so se v šestih tednih naučili tujega jezika. S pomočjo floatanja, ki jim je omogočil theta možgansko stanje, so SEAL-i čas za učenje jezika zmanjšali iz šestih mesecev na samo šest tednov.
- Tukaj pa je še en posnetek konference, kjer Peter Suedfeld razloži vplive floatanja na kognitivne sposobnosti: Peter Suedfeld – Float Conference 2015
Pri učenju ti floatanje lahko močno olajša delo, in to dolgoročno. Zaradi theta možganskega valovanja so naši možgani manj raztreseni, fokus in pozornost lahko obdržimo za več časa, s tem pa lahko absorbiramo več informacij, katere razumemo na globlji ravni. Dokazano je, da floating pomaga s spominom, sposobnostmi reševanja problemov, ustvarjalnostjo, razumevanjem slišanih informacij in celo z muzikalnostjo.
Ko možgani najdejo mir lahko torej razumemo stvari na način, ki ga z zasedenimi mislimi ne bi mogli razumeti. V globokem miru pa se poveča prostor za razumevanje, ki močno in nedvomno presega vrednost golih informacij.
Hana