Kolikokrat na dan pogledaš na telefon?
Kolikokrat po njem posežeš kar nezavedno? Telefoni so postali podaljški nas, če nam je to všeč ali ne …
Ni se lahko spogledat v oči z resnico, da smo preveč časa za zasloni. Hudo pa je, da se nas tega večina zaveda, ampak je tako težko nehat. Ob pisku telefona ga avtomatično primeš v roke, čeprav tega mogoče sploh nočeš. Ko greš spat je telefon za mnoge zadnja stvar, ki jo vidimo, in prav tako prva, ko se zbudimo.
Hitri Google search razkriva presenetljive številke o naši uporabi ekranov. In tudi naši sledilci na Instagramu so ocenili svojo dnevno uporabo – rezultati pa so … precej pričakovani.
Zagotovo poznaš tudi ta občutek – “na hitro” pogledaš na telefon, ker ti je nekdo poslal mail/sporočilo. Potem pogledaš še malo na Instagram, pa Facebook, pa še kaj.
Na koncu je minila ena ura, ti pa se počutiš utrujeno, prazno in nič več se ti ne da. Po eni uri “odmora” si tako še mnogo bolj demotiviran kot prej, zraven pa še zaspan in tečen. Namesto tega bi si lahko raje vzel uro časa za dejansko regeneracijo telesa in misli. In ja, govorim o floatanju 😊. Namesto da odpreš instagram, in ne veš, kdaj bo konec, lahko zapreš pokrov float jajčka in veš, da te čaka ena ura brez motenj, kjer boš svoj čas dejansko izkoristil za nekaj neizmerno dobrega. A se ti ne zdi to boljša alternativa?
Socialna omrežja so luknje vsebin brez konca. Tam gor lahko najdeš vse, pa ne samo enkrat, ampak v tisočih različnih oblikah in verzijah. Zato je preživljanje časa na njih za nas zabavno, ker je vsak klik nekaj novega, in vsak premik na ekranu prinaša pričakovanje – kaj me čaka zdaj? Kaj je skrito pod to objavo? Kaj pa v tem videu? Ravno to nas stalno vleče k preživljanju časa na socialnih omrežjih – pričakujemo, da se bo zgodilo nekaj dobrega, in to pričakovanje nas sili v to, da gledamo naprej, in naprej, in naprej.
In ja, pogosto slišimo, da se je treba pač znebiti telefona ali pa vsaj “kritičnih” aplikacij. Ampak živimo v sodobni družbi, kjer se lahko samo preko socialnih omrežij zares povežemo s svetom okoli nas. Da se aplikacijam popolnoma odrečemo za večino torej ni realna izbira. Sama vem, da mi to ne bi uspelo – zaradi načina življenja, kot ga poznamo danes, je težko funkcionirati brez pomoči moderne tehnologije.
Če si vzameš eno uro za floatanje dobiš poleg vseh očitnih prednosti še uro pavze pred zasloni. Če pa se še za eno uro ustaviš v chill sobi in tudi tam ne uporabiš telefona, si že pridobil dve uri, med katerima na telefon nisi niti pomislil.
In vsakič, ko si vzameš ta čas, ne izgubiš ničesar pomembnega tam zunaj. Prav nasprotno – pridobiš nekaj, česar ti ekran nikoli ne more dati. Tisti pravi, nefiltrirani občutek sebe.