V svetu, kjer smo neprestano izpostavljeni hrupu in obveznostim, pogosto izgubimo stik z najosnovnejšim – samim sabo. Ravno zato floatanje ni le sprostitev, ampak prostor, kjer se glas telesa spet sliši.
Brez zunanjih motenj postanejo naši notranji občutki – dihanje, srčni utrip, občutek varnosti – bolj jasni. In ravno ta tišina odpira vrata eni najpomembnejših veščin za današnji čas: čustveni regulaciji.
Kaj je čustvena regulacija?
Je sposobnost, da prepoznamo, razumemo in uravnavamo svoja čustva – tako da nas ne preplavijo, temveč jih znamo umiriti ali izraziti na zdrav način. Je kot notranji kompas, ki nam pomaga ohraniti ravnovesje v stresnih situacijah, se mirno odzvati v konfliktu ali preusmeriti pozornost stran od tesnobe. Bolj kot smo povezani s svojim telesom in dihanjem, lažje prepoznamo naša čustva, ter zakaj nas obdajajo.
Čustvena regulacija je torej notranja veščina, ki nam pomaga pri mirnosti in uravnoteženosti tudi v stresnih trenutkih. Kako pa floatanje vpliva nanjo?
Raziskave kažejo, da floatanje izboljša spremenljivost srčnega utripa (HRV), kar pomeni večjo zmožnost telesa, da se uravnoteženo odziva na stresne situacije. Višji HRV je neposredno povezan z boljšo čustveno regulacijo. Prav tako se zaradi osredotočanja na telo, dihanje, srčni utrip in ostale procese neposredno učimo reguliranja občutkov.
Kaj pravi znanost?
Ravno na temo čustvene regulacije je bila izvedena raziskava, ki je sicer dokazala dva učinka floatanja:
- zmanjšanje stresa ter večanje sproščenosti pri posameznikih s klinično depresijo in anksioznostjo
- izboljšanje introceptivnega zavedanja in izboljšana pozornost na kardiorespiratorne občutke
Seveda se zdajle fokusiramo le drugo ugotovitev, ki je povezana z zavedanjem. Preverjali so torej, kako dobro se udeleženci zavedajo svojih notranjih procesov, kot so dihanje, bitje srca in prebava. Primerjava je potekala v dveh okoliščinah – pred lebdenjem in med njim ter pred gledanjem filma in med njim.
Kot je jasno razvidno na spodnjih dveh grafih grafu, je bil učinek med floatanjem mnogo večji kot med gledanjem filma.
LEGENDA:
– temni stoplci: rezultati med lebdenjem
– črtkani stolpci: rezultati med gledanjem filma
Najbolj opazno sta meje presegla ravno intenzivnost zaznavanja na dihanja ter srčnega utripa med samim lebdnejem.
Spodnja slika pa lepo pokaže, da so udeleženci med floatanjem bistveno bolje zaznavali svoj srčni utrip, medtem ko te zaznave pri tistih, ki so gledali film, skoraj ni bilo.
Medtem ko je opazovanje diha v meditaciji pogosto vaja, ki zahteva trud in prakso, se med floatingom to zgodi povsem naravno – brez napora, samo s tišino in breztežnostjo. Ravno zato je floatanje lahko nežen, a učinkovit trening zaznavanja ter s tem čustvene regulacije.
Za češnjico na smetanci celotne tematike pa spodaj prilagamo še sliko razlike v srčnem pritisku med floatanjem (modra) in gledanjem filma (rdeča).
Slika kar veliko pove, sicer pa je globok vpliv lebdenja na znižanje srčnega pritiska že mnogokrat dokazan.
Če si želiš prebrati celotno raziskavo, lahko to storiš na tej povezavi.
Upam, da te je ta objava vsaj malo spodbudila, da si spet prisluhneš. Če imaš minutko časa, lahko nekajkrat počasi in globoko zadihaš, če pa imaš malo več časa … ja, potem pa pridi floatat 🙂
Hana