ADHD prinaša nenehno notranjo in zunanjo akcijo. Lebdenje pa ponuja prav nasprotno: popoln odklop, tišino in mir. Kaj se zgodi, ko se ti dve skrajnosti srečata? Presenetljivo, veliko dobrega …
Kaj sploh je ADHD?
ADHD je nevrološka motnja, ki vpliva na pozornost, zbranost in impulzivnost. Ljudje z ADHD-jem se pogosto hitreje zamotijo, težje ostanejo zbrani dlje časa in imajo včasih občutek, da se okoli njih dogaja preveč stvari hkrati. Hrup, svetloba, opravki – vse to jih lahko hitro preobremeni. Zato je zanje še posebej pomembno, da najdejo načine, kako se umiriti, zadihati in vsaj za trenutek odklopiti od zunanjega sveta.
Katere koristi lebdenja pomagajo osebi z ADHD?
Senzorična razbremenitev
Floatanje nudi popolnoma miren prostor brez zunanjih dražljajev, kar pomaga pri občutkih preobremenjenosti. Čeprav koristi vsakomur, je to pri ljudeh z ADHD še posebej pomembno – saj so prav senzorične preobremenitve pri njih pogostejše in intenzivnejše. V vsakdanjem življenju je težko najti prostor, ki je tako tih, temen in umirjen kot naši float jajčki.
Izboljšana koncentracija
Težave s pozornostjo in impulzivnostjo so pogosta lastnost ADHD-ja. Med lebdenjem, kjer je vse odveč odstranjeno, se um naravno umiri, fokus pa okrepi. Poleg pozornosti pa se krepi tudi ustvarjalnost!
Ustvarjanje čustvenega ravnovesja
Več, kot je rednih seans, bolj bomo začutili, kako smo na poti skozi življenje vedno bolj umirjeni in prizemljeni. Čustva se stabilizirajo, manj je izbruhov jeze, panike ali žalosti, več pa notranje stabilnosti. Naučimo se tudi bolje razumeti in uravnavati svoj notranji svet. Samo pomislimo lahko, kako pozitivno bo to vplivalo na osebo z ADHD, za katere je čustvena stabilnost in nepredvidljivost značilna.
Boljši spanec
Mnogi z ADHD-jem se borijo z nespečnostjo – je nezaželen, a pogost spremljevalec te motnje!. Floatanje pa dokazano pripomore k globljemu, bolj kakovostnemu spancu. Telo in um se po seansi sprostita do te mere, da zvečer lažje zaspimo – in spimo dlje.
Kaj pa pravi znanost? 🧪
Na temo ADHD-ja in lebdenja obstajajo tudi raziskave, ki se osredotočajo na posamezne primere. Spodnji dve sta študiji, v katerih so podrobno spremljali učinke lebdenja pri eni sami osebi. Rezultati so bili natančno dokumentirani in razkrivajo zelo pozitivne spremembe!
Prva raziskava je spremljala 24-letno žensko, ki je poleg ADHD imela tudi avtizem, anksioznost, depresijo in PTSD. Po letu in pol rednega lebdenja se ji je kakovost življenja opazno izboljšala – poročala je o večji umirjenosti, boljši koncentraciji in splošnem občutku dobrega počutja.
Res je zanimivo, kako intenzivni so njeni rezultati, ker je floatala redno več kot eno leto. Za ogled celotne raziskave klikni na link.
Druga raziskava opisuje primer 36-letne ženske z ADHD, ki je po 19 obiskih float terapije doživela napredek na več področjih: lažje je uravnavala aktivnosti, izboljšala se ji je senzorična integracija, kognitivne funkcije in čustvena zrelost.
Pri tej raziskavi je fokus res bolj specifično na ADHD in spremembe so lepo opisane za vsako področje posebej. Če te zanimajo podrobnosti, obišči to spletno stran.