Nedolgo nazaj sem na socialnih omrežjih naletela na video, kjer je punca nastavila timer za eno uro, se usedla na tla in gledala v prazno. Brez telefona, brez glasbe, brez stimulacije možganov. Video je imel ogromno ogledov, v komentarjih pa so se tudi ostali strinjali, da je to super vaja za umiritev možganov. Skratka, ob gledanju sem se seveda spomnila na floating. 🙂
Zakaj nam je “početi nič” danes izziv?
Večina nas ne zna več živeti brez ogromnih doz zunanje stimulacije. Telefon v roki, podcast v ozadju, glasba med vožnjo, serije pred spanjem, … tišina je postala nekaj nenavadnega. Ko nenadoma ostanemo brez vsega tega, pa se zgodi nekaj zanimivega: misli postanejo glasnejše, telo nemirno, pojavi se rahla tesnoba. In hitro si rečemo: “to ni zame”. Ampak resnica je, da nelagodje ni znak, da je nekaj narobe. Pomeni samo, da smo končno odstranili vse, kar nas je prej zamotilo, in se novega okolja še nismo navadili. Z več in več podobnimi izkušnjami pa se navadimo in takrat se začnejo pozitivne posledice.
Kako gre lebdenje še korak dlje
Proti sedenju na tleh pa gre floating na spektru “odmora za možgane” še mnogo dlje. V float jajčku izginejo skoraj vsi zunanji dražljaji — ni svetlobe, ni zvoka, ni gravitacije, zaradi česar nas izkušnja še bolj odmakne od vsakdanjega življenja. Naenkrat nisi več samo brez telefona ali distrakcij, ampak skoraj popolnoma brez zunanjih informacij, kar je lahko prvič precej nenavadno ali celo rahlo neprijetno. In vendar se ravno tukaj začne dogajati nekaj zanimivega: misli se začnejo počasi umirjati, telo popušča napetost, in prvič po dolgem času nimaš občutka, da te nekaj nenehno žene naprej.
Glede na to, kako preobremenjeni smo dandanes, bi si take odmore morali vzeti večkrat. Ideja, da “ne počnemo nič” lahko sicer zveni kot lenoba, vendar je v resnici prej protiutež svetu, ki od nas nenehno zahteva pozornost, odzivnost in prisotnost na vseh frontah hkrati.
Mogoče je ravno zato toliko ljudi presenečenih, ko po eni uri gledanja v prazno ugotovijo, da se počutijo bolje — ne zato, ker bi naredili nekaj posebnega, ampak ker so si končno dovolili prostor, ki ga sicer nikoli nimajo. Lebdenje pa je na nek način samo bolj strukturiran, zavesten način, kako si ta prostor ne samo vzamemo, ampak si ga tudi zares dovolimo občutiti.
Mogoče ne rabiš še ene stvari na svojem seznamu, ampak ravno nasprotno: eno uro brez vsega.
Če te je vsaj malo zamikalo, da preizkusiš, kako je samo biti, brez da karkoli delaš, potem mogoče že veš, kaj je tvoj naslednji korak – pridi floatat!