Skoraj vsak, ki je že bil kdaj v float jajčku, je že doživel to vprašanje: “Ali sem bil noter 10 minut … ali dve uri?” Gre za fenomen, ki ima pravo ime, in sicer časovna distorzija.
Kaj o časovni distorziji v povezavi z lebdenjem pravi znanost?
Čisto nova študija (april, 2025) je dokazala, da floatanje povzroči:
- Močno časovno distorzijo
- Šibkejše “meje telesa” (občutek, da se telo “stopi” v prostor)
- Izjemno globoko sprostitev po lebdenju
To je zaenkrat najboljša potrditev občutka, ki ga opisujejo mnogi – da med floatanjem možgani res izgubljajo časovno orientacijo in se zaznava časa spremeni.
Preberi si več o raziskavi tukaj.
Tovrstna časovna distorzija, ki jo opisuje najnovejša raziskava, se lepo ujema z ugotovitvami že obstoječih študij na področju senzorične deprivacije in floatinga. Mnoge raziskave so že pred leti opozarjale, da ljudje med floatanjem pogosto napačno ocenijo trajanje seanse – včasih imajo občutek, da je minila le minuta ali dve, drugič pa se zdi, kot da je minila cela večnost.
Ta zmeda je posledica večih povezanih mehanizmov:
Po eni strani možgani preklopijo v počasnejše valovanje, zlasti alfa in theta ritme, ki so značilni za meditacijo in stanje tik pred spanjem, kjer dojemanje časa že naravno popusti.
Hkrati pa raziskave kažejo, da med floatanjem pride do močnega znižanja kortizola – stresnega hormona, ki je sicer tesno povezan z našim notranjim občutkom za tempo, budnost in kronologijo. Ko torej odstranimo zunanje dražljaje (in notranje, kot je stres), se čas preprosto neha obnašati tako, kot smo ga vajeni.
Hm… zakaj pa je to za nas pomembno?
Ker današnji svet sili v vse hitrejši tempo. Floatanje pa ti ponudi redkost: raztegnjen trenutek. Pravijo, da ne moreš ustaviti časa – ampak pri nas se občutku lahko vsaj približaš.
Hana