Da naše telo lahko povezano deluje in različni deli komunicirajo med sabo, potrebujemo živčni sistem. Njegovo avtonomno delovanje lahko na splošno delimo na dva načina: simpatično in parasimpatično. Simpatično živčevje (ali simpatikus) za nas skrbi v stresnih situacijah, saj nas pripravi na “fight or flight” oz. boj ali beg reakcijo. Parasimpatično živčevje (ali parasimpatikus) pa spodbuja počitek in regeneracijo, zato mu pravimo tudi sistem za dolgoročno preživetje.
Problem sodobnega človeka je, da preživi preveč časa pod vplivom simpatičnega živčnega sistema. Ta sistem je namenjen kratkoročnemu preživetju, saj pospešuje delovanje večine notranjih organov: bitje srca, dihanje, seveda povzroča tudi sproščanje stresnih hormonov, itd. Ta sistem je verjetno prišel prav prvim ljudem na Zemlji, ko so bežali pred medvedi, a danes tako burnega telesnega odziva pred preprostim intervjujem ali izpitom res ne želimo. Najslabše je, če so podobni stresorji prisotni vsak dan, in smo zato stalno v “fight or flight” načinu – le zato, ker našega telesa ne znamo rešiti nepotrebnega stresa. Zato je znanje, kako preklopiti iz simpatičnega v parasimpatično delovanje sistema izredno priročna veščina.
Kaj je že dokazano?
Sprva so strokovnjaki verjeli, da delovanja živčnega sistema ni mogoče kontrolirati, a raziskave so pokazale, da z notranjim zavedanjem in meditativnimi praksami lahko preklopimo iz simpatičnega v parasimpatično delovanje telesa.
Tale raziskava je potrdila ravno to: da lahko z vajami notranjega zavedanja telo dejansko prestavimo iz simpatičnega v parasimpatični način delovanja. Ključen kazalnik je razmerje LF/HF: ko je visoko, prevladuje stresni odziv (torej simpatikus), ko pa se zniža, pomeni, da se aktivira parasimpatični živčni sistem. Med meditacijo in podobnimi praksami se LF/HF razmerje občutno zmanjša – kar potrjuje, da se telo sprosti, umiri in začne regenerirati.
Link do raziskave je tukaj!
Enak učinek dosežemo tudi med floatingom. V breztežnostnem prostoru, kjer ni svetlobe, zvoka ali zunanjih dražljajev, telo spontano spusti napetosti in se prestavi v parasimpatični način delovanja. Srčni utrip se umiri, dihanje se poglobi, še možgani preidejo v valovanje, značilno za sproščeno stanje. To ni zgolj občutek – številni floaterji poročajo, da po floatanju občutijo isto globoko regeneracijo kot pri meditaciji, le da se v jajčku zgodi hitreje in intenzivneje, saj je mirno okolje kot nalašč za reset živčnega sistema.
Kako zmanjšati delovanje simpatikusa v praksi?
Simpatični sistem je včasih koristen, a življenje v stalnem “turbo načinu” ni niti zdravo niti prijetno. Na srečo poznamo prijazne načine za preklop v parasimpatično delovanje: globoko, počasno dihanje umiri srčni utrip in misli; kratke vaje pozornosti ali meditacije pomagajo telesu, da se zavestno sprosti; floating pa v tišini in breztežnosti pospeši ta proces, saj telo intuitivno spusti napetosti. Poleg tega lahko z jogo, hitrim tušem ali kratkimi trenutki zavestne umirjenosti čez dan aktiviraš majhen gumb za “reset” – pravzaprav lahko počneš karkoli, samo da se zavestno ustaviš, zadihaš, in nato nadaljuješ svojo pot.
Naš živčni sistem ni zgolj avtomat, ampak je nekaj, kar lahko, če mu damo pravo priložnost, usmerimo. Med meditacijo, notranjim zavedanjem ali lebdenjem v jajčku telo pokaže, kako hitro in elegantno se lahko umiri. In prav v tem je čar: ničesar ne potrebujemo, da aktiviramo svoj potencial za sprostitev – dovolj je, da zadihamo, živimo v trenutku ter opazimo, kako močan učinek ima ta mir na nas.
P.S.: Tale video sicer ni o floatingu, ampak je zelo zanimiv za pogledat. V njem se predstavi Wim Hof – verjetno ti je že poznan 🙂 – , ki ima za sproščanje in reševanje raznih problemov svojo posebno rešitev, ki prav tako vključuje vodo, samo da v malo drugačnih temperaturah kot pri nas … 
Če imaš čas, si poglej vsaj delček intervjuja, kjer se Russel Brand o moči zavedanja in globokega dihanja pogovori z mojstrom samim.
Hana