Zgodovina floatanja sega že kar 50 let v preteklost. Vse se je pričelo v sredini 20. stoletja, ko so se znanstveniki spraševali o vplivu senzorične deprivacije na telo. Biti brez vida, sluha, gravitacije – sliši se kot skrivnostna in morda strašljiva stvar, a danes vemo, da floatanje omogoča le sprostitev in dobro počutje. Kako pa je izgledalo nekoč?
Prva “komora za lebdenje”, takrat imenovana “isolation tank”, je bila ustvarjena leta 1954. Zamislil si jo je ameriški nevropsiholog John C. Lilly, katerega je zanimalo vprašanje izvora zavestne dejavnosti v možganih. Zanimalo ga je, ali možgani potrebujejo zunanje dražljaje, da ohranijo svoje zavestno stanje, ali pa lahko delujejo tudi med senzorično deprivacijo. Kmalu se je lotil dela in nastala je prva komora, ki je izgledala približno takole:
Za navadnega človeka mora biti tole precej zastrašujoče. Človek v komori, polni sladke vode, lebdi “viseč” pokonci, na glavi pa ima podvodni dihalni aparat (ker je v celoti potopljen pod vodo!). Stene okoli komore z vodo so zvočno izolirane in udeleženec preiskave ima oblečen črn neopren s črno masko, da ničesar ne vidi.
A zanimivo je bilo, da so sodelujoči v raziskavi po uporabi komore poročali o občutkih intenzivne sprostitve in umirjenosti, nekateri pa naj bi celo prišli do spoznav o samem sebi. Takrat se je Lilly odločil, da bo senzorično deprivacijo raziskoval še naprej.
S pomočjo drugih znanstvenikov je ustvaril zaprto komoro, kjer bi uporabnik lahko lebdel brez da bi moral biti celo telo potopljeno v vodi. Zato je v komoro dodal ogromne količine soli – pa ne navadne, ker so po nekaj poskusih ugotovili, da ni dobra za kožo, temveč Epsom, ki je bila že dolga leta poznana po svojih zdravstvenih koristih. Po večih uspešnih poskusih in zadovoljnih uporabnikih je želel Lilly floatanje približati javnosti, da bi vsi lahko izkusili njegove učinke.
Približno istočasno so začeli koristi lebdenja tudi znanstveno raziskovati, pri čemer sta imela veliko vlogo znana raziskovalca Peter Suedfeld in Roderick Borrie. Znanstveniki iz mnogih različnih področij so se začeli zanimati za lebdenje ter njegove učinke na telo in um.
S komercialno uporabo lebdenja so začeli v Kaliforniji leta 1973, od takrat naprej pa se je koncept razširil po vsem svetu. Zanimivo je, v kakšnih različnih komorah se floatanje uporablja – od jajčkov, kot so pri nas, do kock in velikih bazenov. V zadnjih letih floatanje doživlja vse večji razcvet, še vedno pa je precejšnja neznanka za veliko ljudi in mnogi zanj še niso slišali.
