Če bi nekdo pred sto leti pogledal naše vsakdanje življenje, bi verjetno sklenil, da se imamo precej dobro. Večina od nas se namreč veliko manj fizično iztroši na vsakodnevni ravni. Pa vendar je vprašanje »Si tudi ti ves čas utrujen?« verjetno eno najpogostejših vprašanj sodobnega časa.
Kako je mogoče, da se počutimo izčrpani, čeprav smo večino dneva presedeli?
Odgovor se skriva v tem, da utrujenost ni samo fizična. Naši možgani so neverjetni porabniki energije. Čeprav predstavljajo le približno dva odstotka telesne mase, porabijo okoli 20% vse energije, ki jo naše telo proizvede. Naši možgani pa imajo še eno zanimivo lastnost: kadar ne dobijo priložnosti za počitek, ne začnejo delovati počasneje, ampak manj učinkovito.
Raziskave kažejo, da se po daljših obdobjih neprekinjene pozornosti poslabšata koncentracija in sposobnost sprejemanja odločitev, hkrati pa hitreje občutimo razdražljivost in utrujenost.
Že preden pridemo v službo ali šolo, smo sprejeli kup majhnih odločitev. Kaj obleči? Kaj pojesti? Katero pot ubrati? Medtem nam telefon že ponuja nova obvestila, emaili čakajo na odgovor, družbena omrežja želijo našo pozornost, nekdo kliče, nekdo piše, nekdo nekaj potrebuje. Na prvi pogled gre za malenkosti, vendar se skozi dan nalagajo ena na drugo, dokler možgani nimajo občutka, da ves čas nekaj procesirajo.
Temu znanstveniki pravijo kognitivna obremenitev. Ne gre za eno veliko stresno situacijo, temveč za stotine drobnih nalog, odločitev in informacij, ki jih naši možgani obdelujejo skoraj neprekinjeno. Zato se lahko zgodi, da je oseba, ki je ves dan sedela za računalnikom, zvečer enako utrujena kot nekdo, ki je opravljal fizično delo. Utrujenost je drugačna, vendar nič manj resnična.
Kako pa to utrujenost lahko sprostimo?
Večina načinov sproščanja je še vedno neka oblika aktivnosti. Gremo na sprehod, poslušamo podcast, gledamo serijo, beremo knjigo ali brskamo po telefonu. Vse to je lahko prijetno, vendar naši možgani še vedno sprejemajo informacije in se odzivajo nanje.
Med floatanjem pa se zgodi nekaj drugačnega. Ker ni svetlobe, zvokov, telefona ali drugih dražljajev, možgani prvič po dolgem času nimajo skoraj ničesar, čemur bi morali namenjati pozornost.
Živčni sistem lahko za trenutek zapusti način nenehne pripravljenosti in preklopi v stanje globoke sprostitve.
Ena ura floatanja ne bo čudežno odpravila ves stres sodobnega življenja, lahko pa je ena redkih ur v tednu, ko ni treba početi čisto ničesar. In v svetu, kjer smo skoraj ves čas dosegljivi, je to morda večji luksuz kot si mislimo. Včasih namreč ne potrebujemo še ene skodelice kave ali še enega prostega dne. Potrebujemo samo pravo priložnost, da tudi naši možgani za eno uro zadihajo.
Hana
