V tišini float jajčka, kjer čas in prostor izgubita svojo običajno obliko, tvoj um začne razkrivati svojo globino na načine, ki jih hrup vsakdana pogosto prikrije. V samo eni uri floatanja lahko začneš opažati stvari, ki jih sicer spregledaš: vzorce svojih misli, skrite skrbi ali preprosto občutek prisotnosti, ki ga redko začutiš.
V glavnem, floating je za mnoge lahko pravo psihološko ogledalo … in včasih se ti v naših jajčkih razkrijejo prav zanimive stvari.
Float tank ni samo prostor za sprostitev telesa, ampak je tudi super priložnost za poglobljeno samorefleksijo. Ko so zunanji dražljaji skoraj popolnoma odstranjeni, se um obrne navznoter. V tihem, breztežnem okolju lahko začnejo prihajati na plan skrite misli, potlačena čustva in neznani vzorci razmišljanja, ki jih v vsakdanu nimamo niti časa niti volje opaziti.
To je dokazala tudi raziskava (Feinstein, 2018):
V tej raziskavi je bilo dokazano, da floating povečuje introceptivno zaznavanje, torej sposobnost, da zaznavamo procese, ki se dogajajo znotraj našega telesa. Ta povečana pozornost do telesa, ki jo pogosto spregledamo, je ena izmed temeljnih veščin meditacije in nam pomaga živeti bolj v trenutku. Če si želiš življenja bolj “tukaj in zdaj”, je povezava z lastnim telesom pravi naslov zate. 
Več podrobnosti raziskave te čaka tukaj.
Moramo pa se zavedati, da soočanje s samim seboj v float tanku ni vedno enostavno.
Občasno se pojavijo spomini, ki jih dolgo nismo predelali, ali spoznanja o tem, kako se odzivamo na stres, odnose ali vsakdanje situacije. A prav to je čar floatanja – daje nam prostor, kjer lahko brez obsojanja predelamo lastne konflikte in težave ter odkrijemo nove informacije o tem, kdo smo.
Interoceptivno zaznavanje nam omogoča, da opazimo, kako naše telo in misli vplivajo eden na drugega.
Na primer:
- napetost v ramenih lahko odraža stres, ki ga zadržujemo v sebi
- ali pa nenadni utrip misli pokaže, da smo preveč obremenjeni.
Ta proces poslušanja lastnega telesa nas uči, da smo pozorni in nežni do sebe. Iz tega vidika bi lahko floating primerjali z meditacijo ali pisanjem v dnevnik. Z njim si lahko pomagamo, ko se želimo bolje razumeti. Ko lebdiš v tišini in temi, pogosto začneš opazovati, kateri miselni vzorci se stalno ponavljajo, kakšne misli te morda zavirajo na poti do ciljev, katere skrbi te pestijo, itd. In ja, včasih postane kar globoko.
Lebdenje lahko torej vzameš za prostor spoznavanja svojih globljih misli, katerih drugače ne dosežeš. Na srečo se za stanje globokega zavedanja v jajčku ni treba truditi, ker ti pomanjkanje zunanjih dražljajev to omogoči precej samodejno.
Predlagam, da razmisliš o tem med naslednjim floatom. Kar zanimivo postane, ko si dovoliš, da je floating tvoje ogledalo … ogledalo, ki pokaže kdo si, ko te nihče ne gleda.
V kolikor ne veš točno ali bi 60min ali 90min, je tukaj super članek, ki govori o primerjavi obeh opcij.
Hana